Iz mati?nih knjig je razvidno, da so v PGD Golavabuka že od ustanovitve leta 1929 v?lanjene tudi ženske.

Prva gasilska ?eta ?lanic  je zabeležena že v letu 1938 in nato ponovno po vojni  v letu 1949.  Najbolj ponosne so bile ?lanice, ki so se leta 1939 udeležile jugoslovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani. 

      

 

?lanice so imele uniforme, opravljen samarijanski te?aj in te?aj rde?ega križa, opravile so tudi bolni?arski izpit. Že takrat so kot aktivna ?eta izvedle mokro vajo. Pomagale so ob požarih in naravnih nesre?ah. Sodelovale so pri vrtnih veselicah.  Dekleta pa so se druga za drugo poro?ile in se odselile. 

 

 

 

 

 

 

Tiste, ki so ostale so še vedno sodelovale v gasilskem društvu, predvsem znana in aktivna je bila  igralska skupina, pod vodstvom Alojzije Zorman, ki je delovala približno do leta 1970. ?asi v gasilstvu so se s svetlobno hitrostjo spreminjali, prihajala so nova znanja, nova oprema in ?edalje bolj v ospredje smo prodirale tudi ženske. Vedno ve? ženskih desetin je sodelovalo v okviru gasilskih tekmovanj.

 Na vodstvenih položajih v gasilskih društvih so se uveljavljali mladi fantje, ki so tudi v ženskah videli potencial za napredovanje in uveljavitev  prostovoljnih gasilskih društev.

30-LET DELOVANJA ?LANIC »B«

 Pisalo se je leto 1979. Takratni poveljnik našega društva Franc Glasen?nik je dal pobudo, da se ponovno ustanovi ženska gasilska desetina. S podpoveljnikom Žužel Ivanom  sta sklicala dekleta z vasi in jim predstavila zamisel ter delovanje ženske desetine. Takoj smo bile za akcijo. Tako smo v takratni zasedbi Ivanka Hribernik, Cvetka Žužel, Pavla Kresnik, Dragica Šalekar, Majda Bombek, Vida Laure, Jadranka Lavre, Tatjana Pe?nik in Milka Kresnik, pri?ele z gasilskimi vajami. Poveljnik je za mentorja dolo?il  Ivana Žužla. Vaje smo imele kar na vaški  cesti pred takratnim gasilskim domom. Najprej vaja korakanja, v vrsto zbor, na levo,  na desno,  polkrog. Pa se nas je obrnilo pol na levo, pol na desno, ali ena proti drugi, kaj da bi šle v korak. Vendar mentor Ivan je bil neizprosen, v?asih že kar hud, prav po vojaško nas je izuril. ?e bi nas sredi no?i kdo poklical in dal povelje, se ne bi ve? zmotile . To je bila prava vojaška vzgoja. 

Ker je bila takrat gasilska vaja z brenta?o in hitrostno obla?enje smo se urile v tej disciplini. Veliko smo se morale nau?iti. V mesecu septembru smo šle na prvo gasilsko tekmovanje. Najprej pregled pred komisijo A, korakanje, ja saj vse znamo, ob polno?i bi to opravile, mala malica. Pred komisijo pa povelje »Na levo !« hm, pol na levo, pol na desno, smeh. »No ja, za prvi? naj bo!« je rekla komisija in nam dodelila negativne to?ke. Sedaj pa brenta?e. »Tatjana ti samo špricaj!  Ojoj, pa ne po sodnikih.« Skupna ocena: važno je sodelovati. Bo pa drugo leto boljše. 

In res, naslednje leto smo vadile še bolj intenzivno. Nau?iti smo se morale zopet nove vaje z motorno brizgalno in s polaganjem pravega cevovoda. Ivan nam je povedal, da bo to hitrostna suha vaja, kjer moramo biti hitre, vendar delo opraviti  brez napak in kar je za ženske precej težko, mol?e. K takšni vaji spada tudi štafetni tek s predajo ro?nika. To disciplino smo vadile kar po cesti skozi vas. Polaganje sesalnega voda smo  ob slabem vremenu vadile pod Er?evim kozolcem, kjer  je v?asih desetarki Vidi pomagal poveljevati  tudi mali Tomi; »Desetina zbol, pliplavi, napaad !« in smo ga ubogale. Velikokrat nismo imele varstva za naše mal?ke, pa smo jih kar v vozi?kih vzele s seboj. Iz leta v leto so nas spremljali, pazili ve?ji na mlajše in rasli z gasilstvom. In ker so mame tako zagnane gasilke je jasno, da so nas posnemali tudi otroci.

 

Na ob?inskem tekmovanju je šlo vse po maslu. Za korakanje smo bile celo pohvaljene od komisije, da smo boljše od moških.  Osvojile smo prvi pokal. Veselje je bilo nepopisno, tudi med vodstvom društva in vaš?ani, ženske PGD Golavabuka so domov prinesle prvi pokal. »Pa le niso kar tako« so govorili.

Pa je prišla tudi mokra vaja. ?e smo zmogle suho, bomo  pa še mokro. Ivan nas bo tako ali tako, tako dolgo treniral in dresiral, da bomo tudi to osvojile.  In res, pri?ele smo z mokro vajo. Dobile smo se pred gasilskim domom, se spravile v gasilski avtomobil, in že smo se odpeljali do »Bajtnih ra?«. Tudi motorno brizgalno smo s pomo?jo mentorja kar same prenašale iz orodnega avtomobila. Seveda smo ovirale promet, ker smo vadile kar na cesti, a z veseljem so po?akali in pogledali kako to opravijo ženske.

 


Prenašanje motorne brizgalne je bilo za ženske   res težko breme. Moških pa vedno tudi ni bilo pri roki, zato se nam je utrnila zamisel, kaj,  ?e bi nam izdelali maketo motorne brizgalne. Re?eno, storjeno. Možje so stopili skupaj naredili maketo, zato sedaj za suho vajo ne rabimo ve? prave motorne brizgalne.

?lanice PGD Golavabuka  smo se vklju?ile tudi v izobraževalne programe. Iz izprašanih gasilk smo napredovale v nižje gasilske ?astnice, nato v gasilske ?astnice. Nekatere so opravile tudi te?aj ali za mentorico mladine ali pa za vodjo ?lanic. Vklju?ene smo v komisijo ?lanic pri GZ Mislinjske doline, naša ?lanica pa je predsednica komisije za delo z mladimi pri GZ Mislinjske doline. Izvoljene smo bile v upravni odbor, v nadzorni odbor in v disciplinsko komisijo gasilskega društva. Naša ?lanica je bila v poveljstvu društva imenovana tudi za pomo?nico  poveljnika društva.

 Sodelujemo pri vseh prireditvah in slovesnostih, ki jih organizira naše društvo,  prav tako pa se udeležujemo prireditev sosednjih društev.

?lanstvo v desetini se je sicer spreminjalo, predvsem na ra?un materinstva ali  bolezni, vendar se vezi, ki smo jih ?lanice spletle med seboj, niso nikoli prekinile.  Trideset let je od ustanovitve te ženske »?ete« vendar ta še kar vztraja in vztraja, pa ?eprav smo nekatere že prestopile 50 leta. 

Da naš trud ni zastonj se vidi v vitrini našega gasilskega doma, kjer so razstavljeni pokali - kar 44 jih je.  V vseh teh letih smo sodelovale na ob?inskih, regijskih in 9 krat tudi na državnem tekmovanju (Koper, Velenje, Celje, Maribor, Krško, Moravci, Ko?evje, Ravne na Koroškem, Celje. Spomnim se prvega državnega tekmovanja v Kopru, ko naše desetine napovedovalec ni znal niti napovedati. Bile smo ?lanice iz PGD Gola buka, drugi? spet Golava bukva.  Ponosne smo, da smo ime našega društva in kraja ponesle po vsej Sloveniji. Po vseh teh letih nas že dobro poznajo in nih?e si ne lomi ve? jezika z izgovorjavo Golavabuka.

Naši pokali v 10-letnem obdobju

Da smo  bile in smo dober zgled našim mlajšim gasilkam, daje podatek, da imamo od leta 2001 tudi mlajšo enoto ?lanic. Pod mentorstvom poveljnika Tomaža Kresnika so se zbrale naše mlajše ?lanice in takoj pri?ele s trdim treningom, ki je kaj hitro pokazal dobre rezultate, saj so se do sedaj že 4-krat uvrstile na državno tekmovanje. V njih vidimo dobre gasilke in tovarišice, ki so pripravljene prisko?iti na pomo? tako na operativnem kot tudi na drugih podro?jih, saj se skupaj z nami udeležujejo razli?nih strokovnih usposabljanj, njihova pomo? pa je nepogrešljiva tudi pri pripravi raznih prireditev, kulturnih programov ipd.

Regijsko tekmovanje, Ravne na Koroškem, 2009